Citati avtorja Milan Ramšak Marković

»Tisto, kar naj bi bilo stvar najgloblje človekove notranje biti, v resnici le krhka in ranljiva lamela.«

»Uprizoritev Prometej: ena lepa apokalipsa lahko beremo kot zgodbo o poslednjem dnevu v življenju izgubljenega narcisoidnega mladega človeka, ki se (mogoče povsem slučajno) vrača v mesto, v katerem je odrasel.«

»V romanu zelo malo prostora, da se izvleče na ta način.«

»To, kar ostaja, je torej oblak, prostor želje, fantazija, ki, četudi ni materialna, nosi v sebi težo in moč, da premika druga telesa.«

»Ga je sodelovanje v dveh projektih, pri Horvatovemu in v predstavi Ljubimki, spodbudilo k razmišljanju, kako globoko romantizira svet.«

»Igra, h kateri vabi besedilo, je v veliki meri povezana s preusmerjanjem pozornosti – s pripovedi, torej z enega vsiljenega zornega kota, v središču katerega je junak, na prostor, v katerem vse podrobnosti nenadoma postanejo enako pomembne.«

»Kolikor bližje ste srednjemu razredu, toliko manj ste izpostavljeni tovrstnemu nasilju, strukturnemu ali neposrednemu. Takrat ste tudi veliko lažje razsvetljeni in strpni. Ko pa se spuščate po družbeni lestvici, ljudje vedno bolj ogrožajo drug drugega.«

»Po mojem mnenju se ne sovražijo, obstajajo pa pomembne razlike med njimi, v tem primeru razredne, kulturne razlike med človekoma, ki prihajata iz iste države, izmišljene oziroma ne natančno določene vzhodnoevropske države.«

»emigrant danes predstavlja nekaj popolnoma drugega, kot je tedaj, ko je bil Mrožek sam prebežnik.«